Za današnji blog me je navdihnila glasba, ki jo tako neznansko obožujem z naslovom:

»Never to late«,

 

ki se je nadaljevala z: »to be young« od Alle Farben & Sam Grey. Poslušate jo lahko tukaj: https://youtu.be/DjP_yObl8uE

 

V bistvu ni nikoli prepozno za karkoli v življenju, pa naj bo to za družino, potovanje, večje ali manjše osebne cilje, ki se jim vse prepogosto odpovemo ali pa, da si res želimo ponovno postati mladi. Naj bo to po srcu ali izgledu. Pa to ne mislim s plastičnimi operacijami! Čeprav verjamemo, da svobodno izbiramo, kaj v življenju počnemo, nisem najbolj prepričan, da je temu res tako. Če se le globje zazremo vase in premislimo kako živimo. Ali je to res to, kar smo si želeli in dejansko živimo svoje sanje? Največkrat ugotovimo, da ne!

 

Na žalost še vedno dovolimo drugim, da planirajo naše lastno življenje.

 

Groza, ko pomislim, da večino stvari v življenju ne storimo preprosto zato, ker nam je pomembneje, kar si o nas mislijo drugi in so nam njihove potrebe in prioritete pred našimi!

Zato,

NIKOLI NI PREPOZNO, da živimo svoje sanje in počnemo stvari, ki si jih že od nekdaj želimo početi!

 

Potreben je le en klik v naši glavi!

 

Naj bo jasno, da delati kompromise s partnerjem, prijatelji ali komerkoli s katerimi se odlično razumemo, iskreno pogovarjamo, sodelujemo in skupaj rastemo ter se razvijamo, ni isto, kot kar od nas pričakuje družba ali posameznik brez našega soglasja. Verjetno vam je ta razlika jasna, kaj ne? Če ne, lahko temu namenim še kakšen stavek ali dva.

 

Vsi na Zemlji imamo iste možnosti za uspeh. Kaj uspeh je, ima vsak pri sebi svojo definicijo, naj si bo to denar, zdravje, družina, življenje na samotnem otoku, svingerstvo, karkoli … Verjamem pa, da za karkoli se v življenju odločimo, da bomo postali ali počeli, to izbiramo izključno zato, ker verjamemo da bomo zaradi teh odločitev postali srečnejši, svobodnejši ter se ob tem duhovno in osebno razvijali. Če tega ni, potem verjetno ne poslušate sebe, svoje srce, pač pa nekoga drugega, kdorkoli to že je – morda celo naš notranji ego.

 

Vsak izbira svojo pot in nobena pot ni napačna saj vsak živi svoje poslanstvo, ki je popolnoma drugačno od nekoga drugega. Izbiramo pa jih na podlagi izkušenj, ki jih imamo in so definitivno edinstvene, zato pozabite na obsojanje drugih, ampak jih sprejmite takšne kot so.

 

Kot sem že omenil v prejšnjih blogih, so vzrok lahko naši najbližji, mediji, prijatelji, itd. In ker si želimo, da bi nas imeli radi, se jim podredimo, istočasno pa pozabimo na svoje lastne potrebe, vrednote ipd.

 

Tako! Mislim da je sedaj jasno! Seveda nihče ni samo eno izmed vseh možnosti, ki so nam na voljo, ampak smo vedno nekje vmes. In o vsaki stvari, ki jo doživimo, o njej razmišljamo ali začutimo, imamo nekakšno mnenje, prepričanje. To nas naredi edinstvene in posebne, kar je super, vse lepo in prav, vendar le, če so to resnično naša prepričanja in teh prepričanj nismo prevzeli od nekoga drugega in postali nekakšna »kopija«. Le takrat lahko rečemo, da smo iskreni do sebe in posledično tudi do drugih.

 

Ko smo v tem stanju, smo prepričani, da lahko v življenju dosežemo karkoli si zamislimo. Če tega prepričanja nimamo, potem poslušamo prepričanja nekoga drugega.

 

Potem ne poslušamo sebe, saj o sebi ne bi nikoli, NIKOLI verjeli da smo nekaj majn, kar dejansko smo.

 

Sam veliko delam na tem, da se čim več prepuščam toku in poskušam doživeti čim več novih stvari. Včasih poskušam biti oz. gledati na svari precej zabavno, celo skozi oči majhnega otroka in to me drži pri življenju ter me s polno paro žene naprej! Naravnost obožujem stari, ki so drugačne in se konstantno spreminjajo. Če se ne, potem nekaj ni v redu, saj se Vesolje konstantno spreminja, kar pomeni, da se mi prav tako spreminjamo, vendar če ne rastemo, se spreminjamo znova in znova na isto. To pa ni niti približno, zabavno. V bistvu je precej neumno. 😛

 

Si predstavljate da ste si v trgovini kupili kratko majico in ker ste bili tako zelo navdušeni nad njeno udobnostjo, materialom in barvo, kupite vso zalogo iste številke? Sem pa prepričan, da bi nekje našel tudi takšno osebo, ki je storila točno to!

 

Pa da se vrnem nazaj na našo tematiko … Ja, za kar se odločimo, lahko storimo! Ampak samo, če se odločimo 100%  in ne iščemo izgovore. Če si tega ne želimo dovolj, izgovori vedno prevladajo in »ubijejo« našo začetno željo, strast, ki v samem štartu načeloma še ni tako zelo močna. Dvom in Izgovori so tako vedno prisotni, pa tudi najdemo jih takoj, zaradi starih navad in omejujočih prepričan. Tudi za uspeh jih lahko, vendar ker nismo navajeni gledati na situacijo bolj optimistično, je dosti lažje odnehati, obupati in ničesar storiti.

 

Če smo v stanju, da bi nekaj naredili, pa morda ne bi, se dejansko še nismo odločili. In ravno zaradi obotavljanja in nejasnih signalov, je velika verjetnost, da nam bo spodletelo.

 

V bistvu je največja razlika med uspešnimi in neuspešnimi ljudi ravno to prepričanje. Na katero stran se bo tehtnica prevesila.

 

Tisti, ki verjamemo, da lahko dosežemo karkoli, nikoli ne obupamo in ovir nikoli ne jemljemo kot neuspeh, ampak kot del uspeha, rasti, zato se tehnica vedno pretehta v našo korist.

 

Veliko ljudi, še posebej starejši imajo prepričanja, da nekaj ne morejo storiti, ker so prestari in preveč okorni, ne znajo jezika in še in še in občudujem ljudi, ki se požvižgajo na ta pravila in se pri osemdesetih letih odločijo za jogo, balet, karkoli, ki podre star način razmišljanja. Tudi v Sloveniji spoznavam vedno več podobnih ljudi, ki gredo izven omejujočih prepričanj. Po navadi takšni ljudje vzpodbudijo še koga, da gredo preko sebe in poskusijo nekaj novega, kar si niso nikoli prej dovolili narediti. In potem si večkrat priznajo, zakaj tega niso storili že prej.

 

Mladi smo, kolikor verjamemo in si dovolimo biti.

 

Leta so samo leta in jih štejemo ker si je to pač nekdo izmislil. Predvidevam da zato, da se jim ob družinskem srečanju ni bilo potrebno čakati dneve ali tedne, preden se jim je uspelo zbrati v celoti in so lahko nadaljevali s praznovanjem rojstnega dne ali obletnice.

 

Ker je čas zelo relativen, ga je po mojem mnenju nemogoče izmeriti. Če počnem nekaj, v čemer neizmerno uživam, po navadi mine zelo hitro, če pa počnem stvari, ob katerih mi postane dolgčas, pa se po navadi vleče celo večnost. In to je dejansko pravi čas, vsaj za nas. Zato nisem presenečen, da …

 

Ljudje, ki znajo uživati življenje, izgledajo precej bolje, imajo mlajši videz in so bolj zdravi od tistih, ki so nesrečni in zagrenjeni.

 

Kljub temu, da imam na papirju napisano letnico rojstva, sem prepričan, da sem vsaj deset, do petnajst let mlajši. Saj veste kaj pravijo. Bolj star, bolj nor! Aja, pa tudi to, da si star toliko, koliko sam verjameš in se počutiš, da si.

Pa prijeten dopust, kjerkoli že ste! 😉

Pin It on Pinterest

Share This