[San Francisco – Vrstne hiše, kjer so snemali nanizanko Full House! – semptember 2008]

 

Današnji blog sem si želel napisati že lep čas, saj sem ravno zaradi potovanj postal oseba, ki sem danes!

 

Večina ljudi je namreč prepričana, da so materialne dobrine tiste, ki nas naredijo srečnega!

 

V bistvu pa je to razmišljanje daleč od resnice. Ja, lahko ste srečni za eno popoldne, morda celo kak dan ali teden. Potem pa prej ko slej postanete zaradi te iste stvari, slabe volje.

 

Eden takšnih primerov je lahko nov avto. Ta vas načeloma res naredi srečne za nekaj časa, vendar le, dokler ni potrebno plačati prvega obroka ali narediti servis, ipd. Potovanja pa so nekaj, kar ostane človeku za vedno!

 

V današnji blog se bom potrudil, da bom vanj strnil čim več informacij. Delil bom izkušnje na poti, kaj sem se naučil in izkusil, ko sem potoval po svetu in zakaj sem zaradi njih bistveno srečnejši.

 

Da si potovanj nisem izmislil, bom dodal še nekaj fotografij, ki so le kapljica v morje v moji celotni zbirki.

 

3. največji moto zbor v ZDA (Weirs Beach, NH – Junij 2008

 

Ko sem na hitro pregledoval slike, katere bi bile najbolj primerne za objavo, sem bil ganjen in čutil hvaležnost, kaj vse sem dejansko že doživel. V vseh teh letih, se je nabralo kar precej lepih spominov, ki pa se jih spomnim le, ko vidim slike. Eden izmed razlogov so velike količine fotografij, ki jih imam in pa ker večino časa živim v tem trenutku in o preteklosti kaj dosti več ne razmišljam …

 

Vse do današnjega dne, sem prepotoval kar nekaj držav po Svetu (nekaj več kot 20) in če bi lahko, bi jih še bistveno več. Sem pa prepričan, da jih bo v prihodnosti res bistveno več, saj ko potujem-o, rastem-o in to je nekaj najlepšega, kar si lahko podarim-o. Takrat smo najboljša verzija sebe in življenje jemljemo precej bolj lahkotno. Takrat se razvijamo tako osebnostno, kot duhovno in smo srečnejši.

 

V preteklosti sem očitno imel precej dolge lase. S puncami pred Kitajsko restavracijo … – poletje 2008

 

Še posebej se osebnostno razvijamo, če potujemo sami …

 

Verjamem, da vas je nekatere že sama misel, da bi potovali sami, kar stisnilo pri srcu. Tudi mene je, vendar pa si nisem dovolil, da bi zaradi tega ostal doma in ne izkusil življenja v tujini. Seveda je čudovito, če lahko potujete v dvoje ali kot skupina, vendar ima tudi »solo« potovanje svoj čar in prednosti.

 

Ko ste na poti, poslušate izključno sebe in svoj občutek. Se sproti odločate, kaj boste počeli, kaj želite videti in kakšno izkušnjo želite imeti. Če potujete v dvojici ali v skupini, pa tudi delujete tako in svojega občutka ne razvijate do skrajnosti. Mislim da je čar ravno preživeti čas s samim seboj. Je razlog, da danes večino časa prisluhnem sebi in počnem stvari, za katere verjamem, da mi najbolj koristijo. Kljub temu pa sem še vedno dovolj obziren do drugih, saj zaradi večjega zavedanja lastnih občutkov, hitreje zaznavam energije in občutke drugih.

 

Nadzornika pozirala v hali z arkadnimi igrami – poletje 2008

 

Sem pa začel potovati precej pozno, saj je bilo moje prvo »potovanje« šele pri 22. letih in to k teti v Zagreb. Ni bilo nič posebnega, definitivno pa sem zaradi te izkušnje zbral dovolj poguma, da sem naslednje leto za 14 dni obiskal Koln (Nemčija) preko študentske organizacije AEGEE-Maribor in spoznal Slovenca iz Koroške, ki je še danes moj najboljši prijatelj.

 

Sodelovanje s to študentsko organizacijo je bilo nekaj najboljšega, kar sem kadarkoli storil v življenju, saj sem spoznal ogromno prijateljev tako v Sloveniji, kot drugod po Evropi in mi tako odprlo ogromno novih možnosti v življenju. Zaradi potovanj danes tekoče uporabljam angleški jezik, kar mi omogoča, da se lahko vsak dan učim in rastem.

 

Statue of Liberty, New York – september 2008

 

Potovanje me je tako močno navdušilo, da se danes ob prostem času učim še Nemški in Španski jezik.

 

Če si želite naučiti tudi sami kakšen nov jezik in to brezplačno, vam priporočam Duolingo. Jezika se ne boste naučili čez noč, boste pa zagotovo napredovali. Odvisno pa je od vas samih, koliko časa boste temu namenili.

 

Največjo spremembo v življenju pa sem doživel leta 2008, ko sem za več kot tri mesece odpotoval v ZDA na študentsko poletno delo.

 

Na otoku Alkatraz, v ozadju San Francisco – september 2008

 

Seveda mi ni bilo enostavno in še posebej me je stisnilo pri srcu, ko sem se na Brniku poslavljal od družine. Zelo dobro sem se namreč zavedal, da odhajam v neznano, a hkrati je v meni vrel adrenalin in navdušenje ter želja po novih in drugačnih dogodivščinah.

 

Brugge, Belgija – december 2009

 

To je bil čas, ko nisem imel druge možnosti, kot da sem pospešeno rastel ter se osebnostno razvijal. Do tistega trenutka je bilo v meni še precej melanholika. Na odhod sem se pripravljal mesece in tik pred odhodom natisnil vse zemljevide, prestope na poti, dodatne informacije (Ja, očitno sem že toliko star, da lahko rečem, da je to še bilo obdobje, ko ni bilo pametnih telefonov), da sem lahko brez večjih zapletov prispel do cilja.

 

Danes nam veliko stvari nadomesti kar »pametni« telefon, pa še privarčujemo na papirju.

 

London – marec 2010

 

Moja pot je bila iz Ljubljane na Dunaj, nato pa prestop do New Yorka. Od tam avtobus do Bostona, nato pa še lokalni avtobus do Laconie, New Hampshire, kjer me je pričakala direktorjeva žena. Po napovedih sem bil prepričan, da bo moj prvi dan prost, glede na to, da sem imel »Jet lag« zaradi 6 urne razlike.

 

Vendar se to ni zgodilo, saj sem prišel ravno v času, ko se je že odvijal 3. največji moto zbor na svetu s 375 000 motoristi. Ja, usnje, ženske, motorji in rock je bil na vsakem vogalu, moje delo pa vsak dan v kuhinji od 9 do 24 ure, zato za uživanje ni bilo časa.

 

Na srečo je bilo tako samo prvi teden, nato pa smo dobili urnike in zadolžitve, ki smo jih opravljali skozi celo poletje. Moje delo je bilo od čistilca bazenov, nadzornika v hali z arkadnimi igrami, prav tako pa sem urejal okolico z raznimi stroji, bil enkrat tedensko pri avtomobilih (v tem sem res užival), ki jih imamo pri nas v Luna parkih in pa moja glavna dejavnost, prodajalec sladoleda. Takrat sem pojedel tudi največ sladoleda v mojem življenju. Dnevno vsaj 3x, od mlečnih napitkov, banana splitov, navadnega sladoleda in še in še.

 

Naravni park aligatorjev – poročno vikend srečanje, New Orleans – julij 2011

 

Nikoli ne bom pozabil stavka, ki mi ga je povedal sodelavec in glavni kuhar v “Italijanski” restavraciji. Amerika te bo spremenila za vedno! Sprva sem to zanikal, kasneje pa ugotovil, da me je res in to precej!

 

Zaradi dela, ki smo ga opravljali celo poletje, tam med 10. in 12. urami dnevno, nisem imel veliko časa s planiranjem, kje bom potoval po Ameriki še nadaljnjih 30 dni. Zato sem preprosto napisal večja mesta, kupil mesečno vozovnico za vlak ter izstopil naključno v mestih, katere sem nujno želel obiskati. Teh je bilo zaradi ogromnih razdalj majn, kot sem si želel, a kamorkoli sem odšel, je bilo nekaj posebnega.

 

Poročno vikend srečanje, New Orleans – julij 2011

 

Začel sem v Bostonu, nadaljeval v New Yorku, New Jerseyu, Washingtonu DC, Atlanti, Orlandu kjer so Disney parki, Miamiju, New Orleansu, Chicagu, San Franciscu in direktno nazaj proti New Yorku. Pot nazaj je trajala preko 70 ur na vlaku, prenočil v Penny station v New Yorku, kjer sem z mimoideočimi gledal filme, naslednje jutro pa nadaljeval let proti Evropi.

 

Zaradi neznanja, sem bil prisiljen, da sem se vseh potovalnih navad naučil v pičlem tednu!

 

Ledeniki, Aljaska – julij 2011

 

Naučiš se, na kaj vse moraš biti pozoren pri potovanjih, kako se znajti ko nimaš prenočišča ter kako preživeti na sami poti z vso prtljago. Prej v življenju nisem prespal nekjer zunaj, v tistem mesecu pa sem noči preživljal na avtobusnih in železniških postajah, letališču, vlakih, couchsurferjih, hostlih in hotelih. Na javnih površinah sem vso prtljago nase kar privezal.

 

Za transport po vseh mestih pa sem uporabljal svoje rolerje, ki sem jih kupil teden dni prej, preden sem se odpravil na pot in tako privarčeval ogromno denarja na javnih prevozih.

 

Ob vrnitvi v Slovenijo sem postal čisto drug človek!

 

Coctail cruise party, Aljaska – julij 2011

 

Prva stvar, ki sem jo takoj opazil je bila negativnost slovencev in naše tipično pritoževanje …

 

V ZDA me je pot ponovno ponesla leta 2011, ko sem prav tako mesec dni preživel na poti. Tarat nisem dela, ampak samo potoval in užival življenje. Udeležil sem se od poročne zabave v New Orleansu. Obiskal Austin in nekaj dni preživel z novimi prijatelji. Poletel v Kalifornijo in obiskal Los Angeles, Santa Monico, Las Vegas. Nadeljeval let v Seatle in odšel na križarjenje po Aljaski z Abraham-Hicks, ki pa je bil najlepši teden mojega življenja.

 

Občutek svobode! Aljaska – julij 2011

 

Leta 2009 sem preživel 3 mesece v Belgiji na praksi, vmes pa potoval predvsem po Evropi, kot so Berlin, Luxemburg in skoraj celotno Belgijo …

 

Bilo pa je dolgo obdobje, ko sem potoval samo še poslovno in zelo malo zase in svojo dušo. Takrat sem obiskal predvsem balkanske države. Od vsega, kar sem počel v življenju, sem najbolj pogrešal prava potovanja. Šele ko sem ponovno začel potovati, sem našel svoj notranji mir in neizmerno zadovoljstvo.

 

Škotska – maj 2017

 

Ko ugotoviš koliko pridobiš s potovanji, te enostavno zasvoji in to postane del tebe!

 

Na potovanjih sem dobil veliko razmičnih pogledov na svet, spoznal veliko novih prijateljev in doživel ogromno prijetnih situacij. Neprijetnih zelo redko, pa še ta so se vedno končala dobro.

 

Zato v tem trenutku pozivam vse, ki še niste potovali kam dlje od sosednje države, da si čim prej naredite plan in greste. Pravzaprav, morate nujno na letalo. Sam štejem prava potovanja le takrat, ko se pripnem s pasom in poletim v višave. Obljubim vam, da vam bo izkušnja spremenila življenje.

 

Na poti v Liverpool – maj 2017

 

 

Če ste že potovali, pa vsaj enkrat poskusite oditi sami. Nepopisno zadovoljstvo!

 

 

Malta – september 2017

 

Obljubim! Takrat ste dosti bolj odprti za spoznavanje novih ljudi in tudi radovedni ste bolj, kot običajno, zato vam bo zanimivo vse, kar boste videli in izkusili.

 

Zadnja leta pa moram priznati, da tudi sam več potujem v družbi prijateljev oz. družine. Očitno se pozna, da imam kakšno leto več. 🙂 Zadnje čase obiskujem predvsem prijatelje po Evropi, letos pa smo celo z družino odpotovali na Irsko. V bistvu je to zame predstavljalo kar velik izziv, saj je bilo prvič, da sem moral narediti koordinacijo za celotno družino in je nekaj čisto drugega, kot potovati sam. Kakorkoli, bilo je bolje, kot sem pričakoval, tako da verjetno to ni bilo zadnjič.

 

Prvič vožnja po desni strani, Dublin, Irska – maj 2018

 

Upam, da sem vas danes vzpodbudil, da boste tudi sami začeli potovat, v kolikor še niste ali pa da boste še pogosteje, kot se do sedaj.

 

Nekoč sem slišal, da bi morali vsaj enkrat na leto oditi nekam, kjer nismo bili še nikoli. Ker sem vmes malo pavziral, pa si želim to početi vsaj dvakrat letno.

 

Ob pogledu na slike, ki sem jih pripravljal za vas, sem bil prepričan, da se v vseh teh letih nisem kaj dosti spremenil in kdaj imam popolnoma drugačno mnenje. Ne samo, da imam čisto drugačno frizuro, spremenil sem se od znotraj navzven in to res ogromno! V tem trenutku čutim neizmerno hvaležnost, da sem si drznil narediti prvi korak in odpotovati v svet … zato ne čakajte predolgo, ampak čim prej rezervirajte letalsko karto!

 

Če potrebujete kak popotniški nasvet, sem vam vedno na voljo, drugače pa veliko uspeha in zabavnih trenutkov na poti!

Pin It on Pinterest

Share This